Česa nas učijo navade stoletnikov iz Blue Zones?
“Dolgoživost ni čudež, temveč posledica drobnih odločitev, ki jih ponavljamo vsak dan. Z mirno glavo, odprtim srcem in občutkom smisla.”
Modrost stoletnikov: kaj nas učijo ljudje iz Blue Zones?
Morda ste že slišali za otočane iz Okinave, pastirje s Sardinije ali prebivalce grškega otoka Ikaria, ki s svojo vitalnostjo podirajo okvirje naših prepričanj o starosti, o tem kako naj bi ta potekala, na kakšen način naj bi se z njo srečali in na kakšen način naj bi se z njo “borili”.Gre za ljudi, ki znotraj svojih tesno povezanih skupnosti pogosto živijo sto let in več, ter katerih življenje je vse do konca prežeto z vitalnostjo, v kateri uspevajo ohranjati jasen um v zdravem telesu.
Njihove “skrivnosti” je leta 2004 pričel odkrivati novinar in raziskovalec National Geographica Dan Buettner, ki je s svojimi sodelavci opredelil pet krajev na svetu, kjer so zabeležili največje število stoletnikov v tamkajšnji populaciji, ter jih kasneje poimenoval Blue Zones.
Zakaj so nam stoletniki tako zanimivi?
Morda bi se komu na tej točki porodilo vprašanje, zakaj bi se nekdo sploh želel zanimati za tovrstne raziskave? Česa nas lahko učijo skupine ljudi iz drugih koncev sveta, ki na prvi pogled nimajo kaj dosti skupnega z nami?
Prav v teh vprašanjih se skriva tudi odgovor nanje. Raziskava na področjih Blue Zones je pokazala, da je med ljudimi v teh krajih ogromno podobnosti in da so si kljub geografskim in kulturnim razlikam njihove življenjske navade zelo podobne.
Menim, da si starejši ljudje zaslužijo poseben status v vsaki družbi, v kateri bi uživali ugled in imeli možnost predanega prenašanja življenjskih modrosti na zanamce. V projektu Blue Zones vidim prav to, sintezo izkušenj in navad, ki so se izkazale kot ključni faktorji na poti doseganja najvišje kakovosti življenja. Skozi ta fantastičen projekt smo se naučili, da takšno življenje ni rezultat sreče ali nekaterih izbranih, posebnih, srečnih genov, temveč vsakodnevnih preprostih navad, ki so dostopne vsakemu izmed nas in tudi precej lahko izvedljive.
Pet svetovnih regij dolgoživosti
Blue Zones, kakor so jih poimenovali Dan Buettner in sodelavci, predstavlja pet najbolj znanih regij:
- Okinava na Japonskem,
- Loma Linda v Kaliforniji,
- Nicoya na Kostariki,
- Sardinija v Italiji in
- Ikaria v Grčiji.
Vse od projekta dalje pa raziskovalci z raznih koncev sveta poročajo o krajih oziroma Regijah, ki se po svoji demografski sestavi in načinu življenja lahko pridružijo najbolj znani peterici.
Statistika je osupljiva: delež stoletnikov je do desetkrat višji kot drugod, kronične bolezni, kot so srčno-žilna obolenja, demenca in rak, pa se pojavljajo bistveno pozneje in redkeje.
Ključne navade stoletnikov
Prehrana: rastlinska, skromna in lokalna
Če bi se sprehodili skozi kuhinje v teh regijah, bi hitro opazili nekaj skupnega: prevladuje pretežno rastlinska prehrana, ki vsebuje veliko stročnic, zelenjave, polnovrednih žit, oreščkov in oljčnega olja. Meso je na jedilniku redkeje in v skromnejših količinah. Na Okinavi so tako celo privzeli pravilo “hara hachi bu” – jej, dokler ne začutiš, da si 80 % sit.
Znanstveni dokazi kažejo, da takšen način prehranjevanja zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja ter posledično podaljšuje življenjsko dobo. Kar je smiseln zaključek, saj se na ta način izognemo prenajedanju in zaužijemo manj kalorij ter ne preobremenjujemo prebavil.
Gibanje: vsakodnevno in naravno
Naslednja pomembna karakteristika prebivalcev Blue zones je redna in kontinuirana fizična aktivnost povezana z vsakdanjimi opravili. Ti stoletniki ne potrebujejo telovadnic. Njihovo telo ohranja moč in vitalnost na najrazličnejše načine: hoja, vrtnarjenje, kolesarjenje, delo na polju… Vsak korak šteje. Njihova akumulacija skozi desetletja pa utrjuje temelje njihove fizične zmogljivosti, ki jim omogoča korakanje proti dolgi življenjski dobi.
Socialne vezi: pripadnost in skupnost
V prav vsaki od Blue Zones so socialne vezi izredno močne. Družine bivajo v večgeneracijskih skupnostih, prijatelji se redno srečujejo in družijo, vaščani si medsebojno pomagajo. Življenje v takšnih skupnostih je za okvirje današnje družbe nadpovprečno izpopolnjujoče na ravni posameznikove kakovosti življenja. Zato ne preseneča dejstvo, da močne socialne vezi dokazano zmanjšujejo tveganje celo za prezgodnjo smrtnost.
Smisel in namen: “ikigai” in “plan de vida”
Okinavci poznajo svoj ikigai, to je razlog, zakaj zjutraj vstanejo. Kostaričani imajo plan de vida. Učijo nas, da je zelo pomembno prepoznati oziroma opredeliti svoj osebni smisel življenja, ki presega delo in materialne dobrine. Ta smisel nas lahko nežno, a trdno vodi skozi življenje tudi v obdobjih največjih izzivov ter nam daje voljo in razlog, da ostajamo kreativni in uspešno premagujemo morebitne ovire. Obenem pa dokazano izboljšuje duševno zdravje in, kar je izredno pomembno, dolgoročno zmanjšuje tveganje za razvoj demence v kasnejših obdobjih življenja.
Obvladovanje stresa: rituali in počitek
Za ohranjanje duševnega zdravja je ključen tudi razvoj svojevrstnih načinov obvladovanja stresa. To so lahko že iskrena molitev, sproščujoči popoldanski počitek, tradicionalni čajni obredi, veseli pogovori s prijatelji… Prebivalci Blue zones si znajo vzeti trenutek zase. To ne pomeni, da skozi vsakdan niso nikoli izpostavljeni stresnim situacijam, vendar jih znajo skorajda mojstrsko preoblikovati v nekaj, kar ne uničuje, temveč jih celo utrjuje.
Kaj pravi znanost o dolgoživosti?
Raziskave kažejo, da je genetika odgovorna le za približno 20 % življenjske dobe, kar pomeni, da kar 80 % kakovosti in dolžine našega življenja krojijo naše navade in okolje, v katerem živimo.
Lahko se nam zdi, da se kronična bolezen “pojavi čez noč”, vendar njen pravi vzrok leži v dolgoletni akumulaciji napačnih odločitev, katerih rezultat je bolezen. Zato je seveda nadvse pomembno, da to zavedanje obrnemo v svojo korist in prevzamemo odgovornost za svoje odločitve, za (so)oblikovanje okolja v katerem živimo skupaj z našimi bližnjimi ter za prenašanje svojega znanja na skupnost, ki nam je blizu.
Tako v opisanih regijah ljudje že v svoji osnovi živijo “zdravo preventivo”: njihovo okolje spodbuja redno gibanje, uravnoteženo prehrano, povezovanje v tesno skupnost in umirjen ritem življenja. So torej odličen primer obvladovanja okoljskih dejavnikov, ki nam lahko služijo, namesto da bi nas ovirali.
Kako lahko modrosti stoletnikov vključimo v svoje življenje?
Če navedem le nekaj idej, ki jih lahko vsak od nas vpelje v svoj vsakdan in se s tem približa navadam stoletnikov iz Blue zones, so te:
- Vaš jedilnik naj bo “pisan”, na krožnik dodajte stročnice vsaj 3x tedensko.
- Hodite vsak dan, ne le za rekreacijo, temveč tudi po opravkih.
- Ohranjajte stik z vsaj dvemi ali tremi prijatelji, ki vas resnično podpirajo.
- Poiščite/definirajte svoj “ikigai” in se nanj večkrat spomnite.
- Uvedite vsaj en kratek sprostitveni ritual: jutranjo meditacijo, popoldanski sprehod, večerni klepet z bližnjimi…
Ob tem je pomembno zavedati se, da je konsistenca v izvajanju tovrstnih navad pomembnejša od popolnega in do potankosti izvedenega protokola, ki smo si ga omislili. V nasprotnem primeru bi nas lahko prav naša potreba po spremembi, ki je morda prehitra ali prevelika, lahko pripeljala v neprepoznan začaran krog stresa. Cilj je, da najdemo pravi način in tempo, ki je za nas smiseln in izvedljiv.
Slovenija kot nova Blue Zone?
Vizija CarpeDiem Longevity klinike je ambiciozna, a izvedljiva: Slovenija ima vse predispozicije, da postane nova Blue Zone. Imamo neprekosljive naravne danosti, dostop do izjemno kakovostne hrane, neokrnjene naravne vire, družbeno kulturo, ki spodbuja močne družinske veziin mnogo drugih kvalitet.
Moje mnenje je, da potrebujemo le še integracijo omenjenih virov z znanjem, ki služi našemu napredku in nam omogoča rast na vseh ravneh našega delovanja. Posledično lahko ob spremembi in napredku celotne skupnosti ustvarimo okolje, kjer vitalni stoletniki ne bodo več izjema, temveč čedalje pogostejša in lepa realnost.
Naš pogled na dolgoživost
Pri svojem delu opažam, da ljudje največ pridobijo, ko združimo najboljše iz obeh svetov: starodavne modrosti stoletnikov in najsodobnejšo medicinsko diagnostiko. S personaliziranimi programi, ki vključujejo najbolj tehnološko napredne preiskave, prehransko svetovanje, podporo pri spremembah življenjskega sloga in kontinuirano spremljanje rezultatov, pomagamo, da se dolgoživost ne zdi več oddaljena želja, temveč realen cilj.
Modrost stoletnikov v sodobnem življenju
Čeprav je naš življenjski prostor morda nekoliko drugačen od tistih, kjer živijo prebivalci Blue Zones, je za vse nas, ki nam je takšna življenjska filozofija blizu, bistveno razumeti : dolgo življenje ni posledica naključja, temveč je rezultat naših vsakodnevnih, tudi najmanjših in na videz nepomembnih odločitev. Naša prehrana, gibanje, skupnost in živ občutek osebnega smisla so gradniki, ki jasno odločajo o tem, kako bomo živeli po šestdesetem, sedemdesetem in devetdesetem letu življenja.
Kot zdravnica se zavedam, da že majhne spremembe vodijo do pomembnih premikov na posameznikovi poti dolgoživosti. Zato je najpomembnejše, da svoj fokus premaknemo od zasledovanja čim daljšega življenja k čim bolj kakovostnemu življenju.
Sama si želim skozi celotno svoje življenje “dihati na polna pljuča”. In to želim tudi vsakemu, s katerim tako ali drugače pridem v stik, kakor tudi vsem drugim ljudem na tem čudovitem svetu. Zato je moja osebna misija, da poskušam znotraj našega okolja spodbuditi spremembe, ki bodo prinesle dobrobit za vse.
Če z nami delite vizijo lepšega življenja in si želite ustvariti najboljšo različico svojega mentalnega in fizičnega zdravja, vas vabim, da se na pot dolgoživosti odpravite s kliniko Carpe Diem Longevity.
